Notranjski regijski park
 
 

 

 

 

 

 

 
Projektno obmo?je

Projektno obmo?je

Projektno obmo?je obsega poplavno obmo?je Cerkniškega jezera, ki meri v dolžino 10,5 km, v širino pa 4,5 km in pokriva površino 29 km2. To je površina polja, ki jo ob visokem vodostaju poplavi voda.

Projektno obmo?je se nahaja znotraj dveh Natura 2000 obmo?ij, in sicer obmo?je SPA Presihajo?e Cerkniško jezero s kodo SI 5000015 po Direktivi o pticah ter obmo?je pSCI Notranjski trikotnik s kodo SI 3000232 po Habitatni direktivi.

Karta projektnega obmo?ja je priložena v PDF formatu.

Projektno obmo?je
Priložena dokumentacija:
Karta projektnega obmo?ja
Habitatni tipi

Notranjski regijski park je v sodelovanju z Oddelkom za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete v okviru projekta LIFE06/NAT/SLO/000069 "Presihajo?e Cerkniško jezero" izvedel kartiranje habitatnih tipov na obmo?ju Cerkniškega jezera.

Habitatni tip je rastlinska in živalska združba, ki se v povezavi oziroma pod vplivom neživih dejavnikov razvije na dolo?enem obmo?ju. Karta habitatnih tipov nam pokaže, kje so ti razviti in je osnova za naravovarstveno delo v prihodnosti.

Habitatne tipe, ki so bili popisani na obmo?ju Cerkniškega jezera, natan?no prikazuje Karta habitatnih tipov, ki je priložena v PDF formatu spodaj. V enakem formatu je priložena tudi Legenda h karti habitatnih tipov.

 

Habitatni tipi na poplavnem obmo?ju presihajo?ega Cerkniškega jezera
Priložena dokumentacija:
Karta habitatnih tipov na poplavnem obmo?ju Cerkniškega jezera

 

Priložena dokumentacija:
Legenda h Karti habitatnih tipov
Geografske zna?ilnosti

Ob Idrijski prelomni coni se je izoblikovalo Notranjsko podolje, ki ga tvorijo nekaj kilometrov širok jarek, ki poteka v dinarski smeri (SZ-JV), in številna kraška polja. Osrednje med njimi je Cerkniško polje s presihajo?im jezerom. Polje v pretežni meri gradijo mezozoiski apnenci. Najstarejše plasti so iz triasa na severu, jurski in kredni apnenci pa se pojavljajo predvsem na njegovem jugovzhodnem in južnem delu. Prek polja poteka pas slabo prepustnega triasnega dolomita (le-ta zavzema dve tretjini dna), ki prisili površinske vode, ki pritekajo od vzhoda: potoka Žerovniš?ica in Steberš?ica, in severa izpod Slivnice, da ga pre?kajo. Edini površinski vodotok je Cerkniš?ica, ki je nasula ve?ji vršaj iz glinastega proda in peska, ki zadržuje visoko vodo. Na jugozahodu meji dolomit na javorniško grudo, zgrajeno predvsem iz krednih apnencev, iz katere odtekajo nizke vode proti Planinskemu polju, ob visokem vodostaju pa se raztezajo tudi na Cerkniško polje.

Pogled na Zadnji kraj in vasico Otok
Nastanek in presihanje jezera

Nastanek Cerkniškega jezera povzro?a razlika med dotokom in odtokom. Ob ve?jem deževju se velika koli?ina vode steka na Cerkniško polje. Maksimalni dotok doseže 210-240 m³/s, odtok pa 40-90 m³/s. ?im je dotok vode ve?ji od pritoka, za?ne gladina jezera upadati. Poplave na jezeru so sezonske, vezane predvsem na spomladanske in jesenske frontalne padavine. Pri svoji najve?ji razsežnosti je jezero veliko 2.600 ha; takrat je dolgo 10.5 km, široko pa 4.7 km.

V Cerkniško jezero priteka voda iz ve? smeri. Iz Loške doline priteka skozi podzemski jamski sistem požiralne jame Velike Golobine, ki po skoraj dveh kilometrih podzemskega toka izvira v mnogih izvirih na vzhodnem robu Cerkniškega jezera. Glavni in najve?ji vodotok Cerkniškega jezera je Stržen, ki ga ob izviru imenujemo Obrh. Na severnem delu Cerkniškega polja voda prite?e na dan v ve? izvirih, med katerimi sta najve?ja Šteberški Obrh in Žerovniš?ica. Edini daljši površinski dotok Cerkniškega jezera je Cerkniš?ica, v katero se zbirajo vode z roba Otavske, Vidovske in Bloške planote. Pod masivom Slivnice so manjši dotoki v jezero še Grahovš?ica, Martinjš?ica, izvir Sv. Vida in izvir Marije Magdalene. Na južni strani, pod Javorniki, so ve?ji izviri Laški studenec, Tresenec, Retje, Otoški obrh, Mrzlek, Vranja jama v Zadnjem kraju ter Skadulca in izvir v Ušivi Loki.

Ob nizkem vodostaju izginja najve? vode skozi požiralnike (Rešeto, Vodonos, Svinjska jama, Mala in Velika Ponikva, Ajnci, Kotel, Jelenšca, Zajcevke, Gebno, Skednenca, Retje), od koder te?e proti izvirom Bistre, ob višjem vodostaju pa odteka ve?ina vode na severozahodni strani, kjer sta vodni jami Velika in mala Karlovica, ki odvajata vodo proti Rakovem Škocjanu.

Rešeto
Flora in vegetacija

Vodne rastline in združbe

Zaradi presihanja jezera je akvati?na faza relativno kratka, zato uspevajo prave vodne rastline, kot so: vreten?asti (Myriophyllum verticillatum) in klasasti rmanec (M. spicatum), bleš?e?i dristavec (Potamogeton lucens), lasastolistna vodna zlatica (Ranunculus trychophyllum), razkre?enolistna vodna zlatica (R. circinatus), navadna (Utricularia vulgaris) in srednja mešinka (Utricularia intermedia), navadna smre?ica (Hippuris vulgaris), rumeni blatnik (Nuphar luteum), beli lokvanj (Nymphaea alba) in dristavci (Potamogeton sp.) le v strugi Stržena, Lipsenjš?ice in Žerovniš?ice ter v globljih depresijah.

Lasastolistna vodna zlatica (Ranunculus trychophyllum)

Ve?ina vodnih združb na Cerkniškem jezeru je razvita le fragmentalno. Razmeroma velike površine pokrivajo sestoji alg parožnic (Charetea fragilis), ki precej na gosto pokrivajo gola tla, ko voda odte?e.

Med floristi?no bogatejšimi združbami je asociacija bleš?e?ega dristavca (Potametum lucentis), kjer se poleg vodilne vrste pogosteje pojavljata še klasasti in vreten?asti rmanec. Združba je zna?ilna za globlje dele strug Stržena in obmo?ja, kjer se voda zadržuje najdlje ?asa (v Zadnjem kraju in Rešetu).

Ve?je površine v pritokih Cerkniškega jezera, v Strženu in Lipsenjš?ici ter nekaterih slepih strugah na blatni podlagi pokriva navadna smre?ica, ki tvori z mo?virsko sito (Eleocharis palustris) asociacijo Eleocharito palustri-Hippuridetum vulgaris.

V globljih predelih Stržena in Lipsenjš?ice se pojavlja rumeni blatnik, zna?ilnica asociacije Myriophyllo-Nupharetum. V njegovi družbi so prisotni še klasasti rmanec in kodravi dristavec, nekoliko redkeje pa navadna streluša (Sagittaria sagittifolia), prava poto?arka, velika zlatica (Ranunculus lingua) in druge.

Sestoji dristavcev (Potametum filiformis in Potametum pectinati), so prisotni zgolj fragmentalno.

Navadna smre?ica (Hippuris vulgaris)

Amfibijske rastline in združbe

Mati?na karbonatna podlaga in specifi?ne hidrološke razmere omogo?ajo presihanje in polnjenje jezera, kar ustvarja razmere, v katerih ne prevladujejo ne vodne in ne kopenske rastline, temve? amfibijske vrste. Te se razvijejo na plitvih delih poplavljenega jezera, kjer voda kasneje presahne: svoj razvoj za?nejo v vodi, nadaljujejo pa ga na kopnem. Mednje sodijo npr. mo?virski grint (Senecio paludosus), širokolistna koš?ica (Sium latifolium), prava poto?arka (Rorippa amphibia), plaze?a šopulja (Agrostis stolonifera), trpot?asti pore?nik (Alisma plantago-aquatica), mo?virska spomin?ica (Myosotis scorpioides), vodna meta (Mentha aquatica), navadna božja milost (Gratiola officinalis), ?esnov vrednik (Teucrium scordium) in vodni jeti?nik (Veronica anagallis-aquatica).

mo?virski grint (Senecio paludosus)

Tipi?ne amfibijske združbe se razvijejo na globljih delih jezera, kjer je akvati?na faza dolga 3-4 mesece. Kjer se voda zadržuje najdlje, uspevajo iglasta sita, prava poto?arka, plaze?a šopulja, vodna dresen, ?esnov vrednik in mo?virska spomin?ica, ki tvorijo asociacijo prave poto?arke in iglaste site (Rorippo amphibiae-Eleocharitetum acicularis). Nadaljnja delitev na subasociacije je povezana z ekologijo rastiš? oz. dolžino vodne faze in temelji na prisotnosti iglaste site in vodne dresni.

Širokolistna koš?ica se ponavadi pojavlja v združbah navadnega trsta in jezerskega bi?ka, redkeje pa tvori sestoje (Sium latifolium), kjer skorajda povsem prevladuje (npr. v Zadnjem kraju). V tej združbi so prisotni še kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus), vodna meta, mo?virski grint, mo?virska lakota, ?esnov vrednik, navadna kalužnica (Caltha palustris), visoki trpotec (Plantago altissima).

Rastline in združbe mo?virij

Na obmo?ju, kjer voda v ?asu poplav ne preseže globine dveh metrov, prisotna pa je le do dveh mesecev, se pojavljajo mo?virske združbe. V plitvinah prevladuje navadni trst (Phragmites australis), ki tvori obsežnejše sestoje (Phragmitetum australis) predvsem na obmo?ju Zadnjega kraja ter v pasu vzhodno od polotoka Drvošec v osrednjem delu jezera in v bližini Dujic.

Na predelih, kjer je plitva voda prisotna še v ?asu vegetacijske sezone, se pojavljajo sestoji jezerskega bi?ka (Scirpetum lacustris). Ve?inoma jih najdemo v uleklinah znotraj  ve?jih združb, npr. trsti?ja in visokega šašja.

V predelih, kjer se voda zadržuje najdlje, prevladuje vodna preslica (Equisetum fluviatile), ki z ježkom (Sparganium sp.), vodno smre?ico, lasastolistno vodno zlatico in pravo poto?arko tvori asociacijo vodnega presli?evja (Equisetetum limosi). V plitvejših predelih se pridružijo še navadni trst, jezerski bi?ek, ostri šaš, širokolistna koš?ica in velika zlatica.

Med šaši sta najpogostejša ostri (Carex acuta) in togi šaš (C. elata). Slednji tvori združbe (Caricetum elatae) predvsem v osrednjem, na vzhodnem in južnem delu polja. Na manjših površinah sta razviti asociaciji obrežnega (Caricetum ripariae) in kljunastega šašja (Caricetum rostratae).

Ponekod ob vodotokih prevladujejo sestoji trsti?ne pisanke (Phalaris arundinacea) in togega šaša, ki jih uvrš?amo v asociacijo Caricetum elatae.

Na blatnih tleh na obrežnem pasu Stržena in drugih vodotokov pokrivajo manjše površine sestoji mo?virske site (Eleocharitetum palustris). Od drugih vrst so prisotne še trpot?asti pore?nik, razkre?enolistna vodna zlatica, vodna meta, ostri šaš in pokon?ni ježek.

Obrežni šaš (Carex riparia)

Rastline in združbe nizkih barij

Na robu poplavnega obmo?ja, ki je brez površinske vode, poplavljen pa je le ob najvišjih vodah, uspevajo barjanske vrste, kot so: ?rnikasti (Schoenus nigricans) in rjasti sitovec (S. ferrugineus), ozkolistni munec (Eriophorum angustifolium), alpski mav?ek (Trichophorum alpinum),  bela kljunka (Rhynospora alba), rumeni šaš (Carex flava), srednja rosika (Drosera intermedia), navadni mrzli?nik (Menyanthes trifoliata) in šotni mahovi (Sphagnum sp.), medtem ko o tipi?nih barjanskih združbah zaradi pomanjkanja zna?ilnic težko govorimo.

Srednja rosika (Drosera intermedia)

Na obmo?ju Dujic se pojavljajo manjši osiromašeni sestoji belega kljunkovja (Rhynchosporetum albae), katerim dajejo zna?ilno podobo bela kljunka, alpski mav?ek, ozkolistni munec, mo?virna samoperka (Parnassia palustris), navadni mrzli?nik, rjasti sitovec in rumeni šaš. 

?rnikasti in rjasti sitovec pokrivata ve?je površine na obrobnih predelih jezera, pojavljata pa se v združbi z modro stožko (Schoeno nigricantis-Molinietum caeruleae, Schoeno ferruginei-Molinietum caeruleae).

mo?virna samoperka (Parnassia palustris)

Rastline in združbe vlažnih traviš?

Najpogostejša vrsta vlažnih traviš? je modra stožka (Molinia caerulea). Na obrobnih, bolj dvignjenih predelih, ki so izven vsakoletnih poplav ali pa so poplavljeni le krajši ?as, tvori z mo?virskim sviš?em (Gentiana pneumonanthe), navadno krvenko (Lythrum salicaria), navadno pijav?nico (Lysimachia vulgaris), barvilno ma?ino (Serratula tinctortia), prosenim šašem (Carex panicea), rušnato mastnico (Dechampsia cespitosa) in drugimi vrstami vlažnih traviš? asociacijo Molinietum caeruleae.

navadna krvenka (Lythrum salicaria)

Na travnikih, ki so med letom ve?krat ob?asno poplavljeni in kjer je nivo podtalne vode dokaj visok, je prisotna ekstenzivna združba rušnate mastnice in visokega trpotca (Deschampsio-Plantaginetum altissimae). Karakteristi?ne vrste so rušnata mastnica, visoki trpotec in zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis), pojavljajo pa se še modra stožka, robati luk (Allium angulosum) in mo?virski sviš?, medtem ko je mo?virska kukavica (Orchis palustris) vse redkejša.

mo?virski sviš? (Gentiana pneumonanthe)
Favna


Kljub svoji manjši površini je na Cerkniškem jezeru zaradi pojavljanja razli?nih biotopov precej raznovrstno tudi živalstvo.

Na Cerkniškem jezeru je bilo do sedaj opaženih že 256 vrst ptic, od katerih jih znotraj obmo?ja stalno ali ob?asno gnezdi okoli 100. Je eno najpomembnejših gnezdiš? kosca (Crex crex), velikega škurha (Numenius arquata), rde?enogega martinca (Tringa totanus) in kostanjevke (Aythya nyroca) v Sloveniji in do zdaj edino potrjeno gnezdenje rjavovratega ponirka (Podiceps grisegena) pri nas. Vlažni travniki obrobnih predelov Cerkniškega jezera so pomembni predvsem za repaljš?ico (Saxicola rubetra) in našo najve?jo populacijo rumene pastirice (Motacilla flava). Prisotna je predvsem podvrsta M. f. cinereocapilla, pojavlja pa se tudi M. f. feldegg. Zaradi nihanja vodostaja in slabše preglednosti trstiš? je gnezditveni status rac manj znan. Poleg kostanjevke naj bi na Cerkniškem jezeru gnezdile še mlakarica (Anas platyrhynchos), reglja (A. qurquedula), raca žli?arica (A. clypeata) in ?opasta ?rnica (Aythya fuligula). Na jezeru se pojavljajo vse naše ?aplje, gnezdijo pa siva ?aplja (Ardea cinerea), bobnarica (Botaurus stellaris) in ?apljica (Ixobrychus minitus). V bližini jezera od ujed gnezdijo kanja (Buteo buteo), belorepec (Haliaetus albicilla), ka?ar (Circaetus galicus), rjavi lunj (Circus aeruginosus), sršenar (Pernis apivorus), skobec (Accipiter nisus), kragulj (A. gentilis), postovka (Falco tinnunculus), škrjan?ar (F. subbuteo) in sokol selec (F. peregrinus).

Rumena pastirica (Motacilla flava)

Jezero je pomembno prezimovališ?e za številne vodne ptice, kot so liska (Fulica atra), žvižgavka (Anas penelope), dolgorepa raca (Anas acuta), raca žli?arica, mali žagar (Mergus albellus), ?rnovrati ponirek (Podiceps nigricollis), zvonec (Bucephala clangula) in polarni slapnik (Gavia arctica), od ujed pa predvsem za pepelastega lunja (Circus cyaneus).

Med preletom se na jezeru med drugimi ustavljajo žerjavi (Grus grus), plevice (Plegadis falcinellus), togotniki (Philomachus pugnax), mo?virski martinci (Tringa glareola), ?rne (Chlidonias niger) in beloperute ?igre (Ch. leucopterus), sive gosi (Anser anser), južne (Falco neumanni) in rde?enoge postovke (F. vespertinus).

Zvonec (Bucephala clangula)

 

Rde?enoga postovka (Falco vespertinus)

Na Cerkniškem jezeru je bilo zabeleženih 45 vrst sesalcev, od katerih sta samo dve vezani na vodo. Jezero je pomemben vir prehranjevanja za rjavega medveda in vidro. Pogosto se pojavlja veliki voluhar, ki je pomemben plen mnogim ujedam, sovam in zverem. Na obmo?ju Cerkniškega jezera se pojavlja 9 vrst plazilcev. Vseh 13 na jezeru prisotnih vrst dvoživk je na Rde?em seznamu Republike Slovenije, dve sta zavarovani tudi pod habitatno direktivo Nature 2000. V jezeru in pritokih se pojavlja 9 vrst rib. Posebej bogato so na obmo?ju Cerkniškega jezera zastopani nevreten?arji. Tako tu najdemo vsaj 33 vrst mladoletnic, 11 vrst enodnevnic, 36 vrst ka?jih pastirjev, 125 vrst dnevnih metuljev, do sedaj je najdenih preko 300 vrst no?nih metuljev (ocenjeno na vsaj 500–600 vrst), 690 vrst hroš?ev (ocenjeno na 1.300 do 1.600), 58 vrst ?ebel, 38 vrst kobilic, 21 vrst vodnih bolh, 1 vrsto škrgonožca, 15 vrst ceponožcev  in 44 vrst mehkužcev.

Rosnica (Rana dalmatina)

 

Mo?virski cekin?ek (Lycaena dispar)

 

Life
 
 
Pilcom Web Design '07

Aktualno  Predstavitev projekta  Projektno obmo?je  Dostopne datoteke  Kontakt  Povezave  

Notranjski regijski park, Tabor 42, SI-1380 Cerknica, Slovenija, telefon: +386 (0)5 909 16 12, faks: +386 (0)1 709 06 33, email: info@notranjski-park.si